APDEJT.si

V Tbilisiju so izbruhnili protesti, med katerimi so zamaskirani protestniki s simboli EU in Ukrajine trčili s policijo v bližini predsedniške palače. Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je protestnike obtožil poskusa strmoglavljenja vlade in Evropsko unijo vmešavanja v gruzijsko politiko. Protesti so vključevali tudi sežiganje pohištva.

V Londonu je prišlo do soočenja med protestniki za Palestino in novinarjem GB News. V Dublinu so se zbrali protestniki proti množičnim migracijam in vladni politiki. V Gruziji so izbruhnili nasilni protesti pred predsedniško palačo, kjer so protestniki zanetili požare. Londonska policija je aretirala skoraj 500 mirnih protestnikov "Defend Our Juries". Na protestih v Gruziji so opazili nepalsko zastavo, kar naj bi bila posledica navdiha, ki ga je gibanje dobilo od nepalskih protestov generacije Z.

V Maroku so se okrepili množični protesti, ki jih vodijo pripadniki generacije Z, zaradi slabih ekonomskih razmer. Protestniki zahtevajo odstop vlade. Strokovnjaki analizirajo vzroke in posledice protestov, ki so se razširili v več mestih po državi.

V Maroku so se protesti, ki jih vodijo mladi, zaostrili v nasilne spopade s policijo. V mestu Leqliaa so varnostne sile streljale na protestnike, pri čemer so umrle najmanj tri osebe. Protesti, ki trajajo že peti dan, so povzročili smrt najmanj dveh ljudi, poroča iranska tiskovna agencija Mehr News.

Protestno gibanje mladih "Gen Z 212" v Maroku, ki se je začelo 27. septembra, je po poročanju agencije Anadolu zahtevalo boljše zdravstvene in izobraževalne storitve. Protesti so se razširili po državi, vendar je načrt aktivista, da bi protestno gibanje preoblikovali v politično stranko, povzročil notranje razlike. Premier Aziz Akhannouch je izrazil pripravljenost vlade za dialog, vendar so v protestih umrli trije ljudje.

V Maroku so protesti eskalirali, pri čemer so policisti v sredo ubili dva protestnika, ko so ti poskušali vdreti na policijsko postajo. Skupina Gen Z 212 je pozvala k odstavitvi vlade in jo obtožila socialne neenakosti po smrti protestnikov. Protesti potekajo že šesti dan, pri tem pa so bili ranjeni stotine ljudi. V Gruziji pa vlada uporablja pridržanja in visoke globe za zatiranje protivladnih protestov.

Protesti na Madagaskarju so se okrepili in postali največji val nemirov v zadnjih letih, kar odraža nezadovoljstvo zaradi revščine in korupcije. Predsednik Andry Rajoelina je zavrnil pozive k odstopu, vendar je izjavil, da je pripravljen poslušati in najti rešitve za težave države.

Pakistanska vlada je podpisala dogovor s skupnim odborom za ukrepanje (JAAC), ki vsebuje 25 točk, s čimer se je končalo večdnevno nasilje in nemiri v Pakistanu pod upravo Kašmirja. Dogovor vključuje infrastrukturne in trgovinske reforme. V Maroku je premier Aziz Akhannouch izjavil, da je njegova vlada odprta za dialog po protestih mladih, v katerih so umrle tri osebe.

Po terorističnem napadu na sinagogo v Manchestru, v katerem sta umrli dve osebi, je britanska notranja ministrica Shabana Mahmood pozvala aktiviste, naj odpovejo propalestinske proteste. Protesti v Londonu so izbruhnili blizu Downing Streeta, prišlo pa je tudi do nasilnih spopadov s policijo, zaradi česar so aretirali 40 ljudi. Med protesti so se pojavljale tudi antisemitske opazke.

V Maroku so se nadaljevali protesti, ki jih vodi predvsem mladina, zaradi neizpolnjenih razvojnih obljub vlade. Zdravstveni minister je zaradi tega sklical nujne pogovore s sindikati, farmacevti pa načrtujejo nacionalni protest zaradi grozečih bankrotov. Medtem so po poročanju protesti in državni udarci v PoJK zadušeni.

V več maroških mestih so izbruhnili nasilni spopadi po večdnevnih protestih zaradi zahtev po reformah zdravstva in izobraževanja. Proteste organizira mladinska skupina GenZ 212 prek družbenih medijev.

Maroko pod vodstvom kralja Mohammeda VI. krepi svojo vlogo v mednarodnih projektih, kar dokazuje soorganizacija svetovnega prvenstva v nogometu 2030. Država se osredotoča tudi na razvoj zelene energije in želi postati ključni akter na področju zelenega vodika. Medtem pa v Senegalu nekdanji predsednik Macky Sall poudarja pomen afriške enotnosti in razvoja v svoji novi knjigi »Afrika v srcu«, ki izpostavlja, kako so veliki izzivi 21. stoletja povezani z močno in uspešno Afriko. V Keniji podpirajo maroški načrt avtonomije za rešitev konflikta v Sahari, medtem ko se na afriškem kontinentu pospešuje raziskovanje nafte in plina.

V Maroku je bila v regiji Tanger-Tétouan-Al Hoceima ustanovljena prva teritorialna zdravstvena skupina (GST), kar predstavlja pomemben korak k izboljšanju zdravstvenih storitev in optimizaciji virov. Minister za zdravje in socialno zaščito Amine Tahraoui je poudaril, da bo ta pobuda okrepila ponudbo in kakovost oskrbe ter zagotovila boljšo izrabo razpoložljivih virov. Predsednik vlade Aziz Akhannouch je predsedoval prvemu sestanku upravnega odbora GST v univerzitetni bolnišnici Mohammeda VI. v Tangerju.

Maroko je napovedal ambiciozen načrt za uvedbo tehnologije 5G, ki bo vključeval naložbo v višini 8 milijard ameriških dolarjev. Cilj je do leta 2030 doseči 85-odstotno pokritost prebivalstva s 5G. Tehnologija naj bi bila predvidoma uvedena v več mestih pred koncem leta 2025, s postopno širitvijo po vsej državi.

Meknès je oživel ob zvokih tradicije Aïssaoua s festivalom, ki poudarja kulturno avtentičnost in sodobne ritme. Hkrati je maroški premier Aziz Akhannouch poudaril ključno vlogo telekomunikacijske pokritosti za razvoj države, zlasti v oddaljenih regijah. ZDA so prek platforme Share America izrazile zadovoljstvo nad trdnim in dolgotrajnim prijateljstvom z Marokom, ki sega v začetke ameriške neodvisnosti. V Casablanci in Settatu so zabeležili velik porast kitajskih turistov, medtem ko se Mohammedia ponaša z znatno rastjo turistične obiskanosti. V El Jadidi so predstavili načrte za modernizacijo Moussema Moulay Abdellah Amghar, ki pričakuje rekordnih pet milijonov obiskovalcev v letu 2025.

Maroko je uradno začel s posodabljanjem svoje telekomunikacijske infrastrukture v tehnologijo pete generacije (5G), kar predstavlja skupno naložbo v višini 80 milijard dirhamov. Prva faza projekta, ki naj bi se zaključila do konca leta 2025, bo pokrivala več mest. Do leta 2030 naj bi dosegli 85-odstotno pokritost prebivalstva s to novo tehnologijo. Premier Aziz Akhannouch je 25. julija 2025 napovedal tudi strateško odločitev za širitev pokritosti s komunikacijskimi omrežji v vseh oddaljenih in gorskih regijah države.

Maroko krepi svojo infrastrukturo in mednarodne vezi s podpisom strateškega sporazuma med vlado in Maroškim nacionalnim uradom za letališča, ki predvideva naložbe v višini 38 milijard dirhamov do leta 2030. Ta sporazum bo izboljšal zmogljivosti letališč v Marakešu in Akadirju. Hkrati pa se odpira nova priložnost za maroške zdravstvene delavce, saj je bil podpisan sporazum o partnerstvu med inštitutom ISEP in nemškim centrom German Workshop, ki bo olajšal zaposlovanje v Nemčiji.

Maroko je napovedal ambiciozen naložbeni načrt v višini 38 milijard dirhamov za obdobje 2025–2030, namenjen posodobitvi in razvoju letališke infrastrukture. Podpis protokola o sodelovanju med maroško vlado in Nacionalnim uradom za letališča (ONDA) je potrdil te načrte. Ključni projekti vključujejo povečanje zmogljivosti letališč v Marakešu, Agadirju, Tangerju in Fesu ter gradnjo novega terminala in vzletno-pristajalne steze na mednarodnem letališču Mohammed V.

Vladni svet Maroka, ki mu bo predsedoval Aziz Akhannouch, se bo v četrtek osredotočil na pripravo triletnega proračunskega načrtovanja za obdobje 2026–2028. Ministrica za gospodarstvo in finance bo predstavila poročilo o izvajanju zakona o financah za leto 2025 in pripravah na osnutek zakona o financah za leto 2026.